Naj zrak kroži

Voda in skriti problemi

Letošnje poletje je zaznamovano z naravnimi katastrofami, za katere se zdi, da se vrstijo ena za drugo. Medtem, ko se vsi po najboljših močeh trudimo z sanacijo in popravilom nastale škode, se moramo vseeno zavedati, da kljub sanaciji velikokrat naletimo na skrite probleme, katerih takoj ne opazimo in se pokažejo v vsej svoji razsežnosti šele čez čas.

Najbolj problematična in težavna sanacija je sanacija objektov po poplavah, saj voda, ki poleg tega, da ruši vse pred sabo, pronica v vsako poro naših sten ter tam pusti dolgoročne posledice tudi po sanaciji.

Naplavljena voda v domovih namreč vpliva na zrak in ga zastrupi, saj s sabo prinese strupene kemikalije, težke kovine, pesticide, biotoksine, odplake in patogene. Mnogi zmotno mislijo, da je težav konec, ko je stanovanje očiščeno in posušeno, ampak se takrat po navadi težave šele začnejo, in sicer v obliki nevidnih onesnaževalcev, katerim smo še dlje časa po poplavah izpostavljeni.

Pojavi se lahko plesen, ki se zaradi nečistoč v poplavljenih vodah in vlagi razvije povsod in ostane v stenah dlje časa. Pojavi se lahko na lesu, suhomontažnih ploščah, preprogah, pohištvu itd., pravzaprav vsakič, ko imamo mokre površine več kot 24 ur.

Najprej je treba izprazniti prostore, jih očistiti ter dodobra posušiti. Četudi prostor že izgleda suh, se moramo zavedati, da je vlaga še vedno v notranjosti zidov. Zaradi tega moramo zagotoviti kroženje zraka v prostoru, kar pa zagotovimo z vpihom ter izpihom. Kroženje zraka in posledično zmanjševanje vlage bo preprečilo rast plesni.

Pri kroženju zraka igrajo ključno vlogo tudi prezračevalne naprave. Pomembno je, da imajo le-te ustrezne filtre, katere moramo redno menjati oz. v primeru naravnih nesreč menjati še pogosteje.

Nevarni so tudi manjši delci, ki po poplavah ostanejo v posušenih usedlinah. Ti manjši delci se po ponovni vselitvi, med hojo in čiščenjem, počasi dvigajo in postanejo mikroskopski prah v zraku. Vse kar je bilo pred tem v posušenem poplavnem sedimentu – strupene kemikalije, kovine, biotoksini – je zdaj v zraku, ki ga vdihujemo v pljuča in vpliva na zdravje dihal.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, se tudi ravni PM2.5 nad 25 μg/m3 štejejo za nevarne. Preliminarni rezultati na Harvardu so zabeležili meritve PM2.5 do 400 μg/m3 v poplavljenih domovih. Povprečje je bilo izmerjeno 59 μg/m3, kar je primerljivo z dnevom zelo velike onesnaženosti v mestu, kot je Mumbaj ali Peking.
Za primerjavo, v hišah, ki niso bile poplavljene so izmerili povprečno raven PM2.5 pri 1,8 μg/m3. Ni nujno, da voda med poplavo zajame celotno zgradbo, da nam začne povzročati težave z dihali.

Poleg notranjega zraka, prezračevalna naprava prečisti tudi zunanji zrak, saj ob je ob večjih poplavah tudi okolica hiš in objektov kontaminirana.

Viri:
Respiratory health harms often follow flooding: Taking these steps can help
WHO global air quality guidelines